Informacije za ZZZS paciente
Pacientove pravice
Spoštovani pacienti, starši in skrbniki,
pri zdravljenju pacientov V Centru Beli medved dosledno upoštevamo in delamo po določilih Zakona o pravicah pacientov. Vztrajanje pri pravicah in dolžnostih pacientov nam poleg vrhunskega strokovnega dela omogoča, da se uvrščamo med vodilne zasebne ortodontske ustanove v Sloveniji.
Spoštovanje in upoštevanje pravic in dolžnosti pacientov je postalo še posebej pomembno v času epidemije koronavirusa, v kateri je odgovorno vedenje najpomembnejše jamstvo za vzajemno ohranjenje zdravja pacientov in zdravniškega osebja.
Za zagotovitev pogojev kakovostne obravnave in za uresničitev optimalnega procesa ter dobrega izida ortodontskega zdravljenja je neizogibno potrebno sodelovanje pacientov (otrok) in njihovih staršev, hkrati pa tudi njihovo poznavanje pravic in dolžnosti pacientov. Zato je poleg doslednega upoštevanja konkretnih navodil strokovnega osebja v Centru Beli medved nujno tudi poznavanje tistih členov iz Zakona o pacientovih pravicah, ki določajo pravice in dolžnosti pacientov.
Prosimo vas, da se seznanite s svojimi pravicami in dolžnostmi kot jih določa Zakon o pacientovih pravicah, oziroma, da si jih preberete - tudi zato, da bi s svoje strani zagotovili optimalen potek zdravljenja in preprečili morebitne nesporazume v procesu zdravljenja.
Izbor členov iz Zakona o pacientovih pravicah, ki jih je treba poznati in upoštevati za zagotovitev dobrega sodelovanja v procesu ortodontskega zdravljenja:
ZAKON O PACIENTOVIH PRAVICAH (ZPac)
4. Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave
11. člen
(primerna, kakovostna in varna zdravstvena obravnava)
(1) Pacient ima pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave v skladu z medicinsko doktrino.
(2) Primerna zdravstvena obravnava je tista, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja.
(3) Kakovostna zdravstvena obravnava je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami, ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na pacienta.
(4) Varna zdravstvena obravnava je tista, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
6. Pravica do obveščenosti in sodelovanja
20. člen
(obveščenost pacienta in pojasnilna dolžnost)
(1) Pacient ima pravico, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen o:
- svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,
- cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja,
- možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve,
- morebitnih drugih možnostih zdravljenja,
- postopkih in načinih zdravljenja, ki v Republiki Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(2) Pojasnila iz prejšnjega odstavka mora zdravnik, odgovoren za zdravljenje, pojasniti pacientu v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno. Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, pacientu da razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg, če to ni možno, pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg.
(3) Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obveščanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja pravico do obveščenosti o rezultatu zdravljenja oziroma morebitnih zapletih.
(4) Pacient, ki ni sposoben odločanja o sebi, uresničuje pravice po tem členu v skladu z zmožnostmi, ki jih dopušča njegova sposobnost razumevanja.
21. člen
(sodelovanje pacienta)
Pacient ima pravico, da po pridobitvi pojasnil iz prejšnjega člena dejavno sodeluje pri izbiri načina zdravljenja.
24. člen
(splošne informacije in informacije ob odpustu)
(1) Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo pacientu na njemu razumljiv način pojasniti organizacijske vidike zdravljenja. Pacienta morajo seznaniti tudi s posebnostmi dostopa do storitev, kot so čakalne dobe, čakalni časi in čakalni seznami ter plačljivostjo storitev iz programa obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(2) Pri vsakem izvajalcu zdravstvene dejavnosti morajo biti pacientu na voljo pisne informacije o vsebini tega zakona in splošne informacije o izvajalcu in zdravstvenih storitvah, ki jih nudi. Ob sprejemu v stacionarno obravnavo mora biti pacient seznanjen s hišnim redom, ureditvijo nastanitve in bivanja.
(3) Ob odpustu iz bolnišnice ali drugega zavoda ima pacient pravico do pisnega poročila o diagnozi, zdravljenju in zdravstveni negi ter do navodil za nadaljnje zdravljenje in ravnanje do prvega obiska pri osebnem zdravniku, vključno s potrebnimi zdravili ali medicinskimi pripomočki.
25. člen
(seznanitev s stroški)
(1) Če zdravstveno storitev pacient delno ali v celoti plača sam, mu izvajalec zdravstvene dejavnosti predhodno predloži pisno informacijo o predvidenih stroških zdravstvenih storitev. Po opravljeni zdravstveni storitvi pacient prejme račun za opravljene zdravstvene storitve ter uporabljena zdravila in medicinske pripomočke.
(2) Če pacient zdravstvene storitve ne plača sam, ga izvajalec zdravstvene dejavnosti po opravljeni zdravstveni storitvi seznani z obračunom, specificiranim po posameznih zdravstvenih storitvah, uporabljenih zdravilih in medicinskih pripomočkih.
(3) Na zahtevo pacienta je izvajalec zdravstvene dejavnosti dolžan pacientu račun obrazložiti.
9. Poseben način uveljavljanja pravic pacientov, ki niso sposobni odločanja o sebi
35. člen
(otroci)
(1) Kadar otrok ni sposoben privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo, se ta sme opraviti le, če ga dovolijo njegovi starši ali skrbnik oziroma skrbnica (v nadaljnjem besedilu: skrbnik). Enako velja za posebne vrste privolitev iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona, če zakon ne določa drugače.
(2) Šteje se, da otrok do 15. leta starosti ni sposoben privolitve, razen če zdravnik glede na otrokovo zrelost oceni, da je za to sposoben, pri čemer se glede okoliščin, ki govorijo o sposobnosti odločanja o sebi, praviloma posvetuje s starši oziroma skrbnikom. Šteje se, da je otrok, ki je dopolnil 15. let starosti, sposoben privolitve, razen če zdravnik glede na otrokovo zrelost oceni, da za to ni sposoben, pri čemer se glede okoliščin, ki govorijo o sposobnosti odločanja o sebi, praviloma posvetuje s starši oziroma skrbnikom.
(3) O privolitvi iz tega člena odločata starša praviloma sporazumno.
(4) Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, oziroma medicinski poseg, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka, se zahteva privolitev obeh staršev, razen kadar:
- eden od staršev ni znan ali je neznanega bivališča,
- je enemu od staršev odvzeta roditeljska pravica,
- eden od staršev zaradi začasne zadržanosti mnenja ne more dati pravočasno brez nevarnosti za nastanek resne zdravstvene škode za otroka,
- eden od staršev ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za pacientovo sposobnost odločanja o sebi.
(5) Za privolitev po prejšnjem odstavku se uporabljajo določbe 27. člena tega zakona, ki veljajo za privolitev.
(6) Kadar se starša o operativnem ali drugem medicinskem posegu, povezanem z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, oziroma medicinskem posegu, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka, ne moreta odločiti sporazumno, lahko predlagata, da jima pri tem pomaga ali odloči organ, ki je za to pristojen po predpisih, ki urejajo družinska razmerja.
(7) Za druge medicinske posege oziroma zdravstveno obravnavo, ki ne predstavlja posegov oziroma oskrbe iz prejšnjega odstavka, lahko da privolitev tisti od staršev, ki je takrat, ko se privolitev daje, prisoten. Če sta prisotna oba in ne soglašata, zdravnik pridobi soglasje konzilija v največjo možno korist otroka, če to ni mogoče, pa od drugega zdravnika, ki dotlej ni bil in pozneje ne bo vključen v pacientovo zdravljenje. Odločitev na obrazcu iz 27. člena tega zakona podpišejo eden od staršev, ki soglaša z medicinskim posegom oziroma zdravstveno obravnavo, in člani konzilija oziroma zdravnik, ki je dal soglasje.
(8) Otrok ima pravico, da se kadar o njegovi zdravstveni obravnavi odločajo druge osebe, kolikor je najbolj mogoče upošteva njegovo mnenje, če ga je sposoben izraziti in če razume njegov pomen ter posledice.
(9) Na način, kot je določen v prejšnjih odstavkih, uveljavlja otrok tudi druge pravice iz 5. člena tega zakona, če ta zakon ne določa drugače.
36. člen
(omejitev odločanja staršev oziroma skrbnika)
Nujna medicinska pomoč se lahko opravi tudi, kadar jo starši ali skrbnik zavrnejo.
III. PACIENTOVE DOLŽNOSTI
54. člen
(pacientove dolžnosti)
Za doseganje kakovostne in varne zdravstvene obravnave je pacient dolžan:
- dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja,
- v času bolezni ravnati v skladu s prejetimi strokovnimi navodili in načrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil,
- dati pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno obravnavo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa,
- obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem,
- biti obziren in spoštljiv do zasebnosti in drugih pravic drugih pacientov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev,
- spoštovati objavljene urnike, hišni red in predpisane organizacijske postopke izvajalcev zdravstvene dejavnosti,
- pravočasno obvestiti izvajalca zdravstvene dejavnosti o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje.
Aktualna obvestila ZZZS
OBVESTILO
V skladu z 58. členom Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08) vas obveščamo, da je za sprejemanje in obravnavo zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (v nadaljevanju prva zahteva) imenovana pristojna oseba:
Mezeg Uroš, direktor podjetja, tel: 04/530 90 90.
Prvo zahtevo lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh od domnevne kršitve zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev oziroma v 30 dneh po končani zdravstveni oskrbi, v kolikor gre za domnevno neustrezno ravnanje. Pacient lahko vloži prvo zahtevo v treh mesecih po preteku rokov iz prejšnjih stavkov, če je za kršitev izvedel kasneje oziroma če so se posledice kršitve pokazale kasneje.
Prva zahteva se vloži pri pristojni osebi izvajalca ali neposredno pri zasebnem zdravniku posamezniku (60. člen Zakona o pacientovih pravicah). Prva zahteva, ki se poda pisno ali ustno na zapisnik, vsebuje zlasti:
-
osebno ime, naslov prebivališča in kontaktne podatke pacienta,
-
opis domnevne kršitve pacientovih pravic,
-
podatke o udeleženih zdravstvenih delavcih oziroma zdravstvenih sodelavcih,
-
podatke o morebitnih drugih udeleženih osebah,
-
čas in kraj domnevne kršitve pacientovih pravic,
-
morebitne posledice domnevne kršitve pacientovih pravic in
-
morebitni predlog za rešitev spora.
Pacient prejme izvod zapisnika vložene ustne zahteve. Če se iz pisne zahteve ne da razbrati, kdo jo je vložil ali če je zahteva žaljiva ali prepozna, se zahteve ne obravnava. O tem se napravi pisni zaznamek, ki se ga pošlje pacientu, če je znan. Če pisna zahteva ne vsebuje vseh sestavin, potrebnih za obravnavo, pristojna oseba pacienta pozove, da zahtevo v določenem roku dopolni. Če pacient zahteve v roku ne dopolni, se šteje, da je zahtevo umaknil, na kar se pacienta v pozivu za dopolnitev zahteve pacienta opozori.
Pacient ima v skladu z 49. členom Zakona o pacientovih pravicah možnost, da pooblasti zastopnika pacientovih pravic, ki mu daje osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.
Najbližji zastopnik pacientovih pravic je v Kranju
Avgust Rebič
prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj
Gosposvetska ulica 12
4000 Kranj
E-pošta: avgust.rebic.ext@gov.si
Uradne ure: sreda od 12:00 do 20:00
četrtek od 7:00 do 15:00
Tel. številka za naročanje: 04/ 201 71 09
Sreda in četrtek od 13:00 do 15:00
Povezave
