Razlika – NBZ1 in NBZ2

Znanstveno ozadje

V doktorskem delu dr. Uroša Mezega je bil del raziskave namenjen preučevanju vpliva lastnosti različnih ortodontskih nosilcev na silo trenja in s tem na učinkovitost ter natančnost ortodontskega zdravljenja.

Raziskava je primerjala tri vrste nosilcev:

• NBZ1 – nosilci brez zaklepa (1)
  Klasični nosilci, pri katerih strošek zdravljenja v celoti pokrije ZZZS.
• NBZ2 – nosilci brez zaklepa (2)
  Klasični nosilci višje kakovosti, pri katerih strošek ni v celoti krit s strani ZZZS.
• NZZ – nosilci z zaklepom (samozaklepni / samoligaturni)
  Sodobni nosilci z vgrajenim zaklepnim mehanizmom, pri katerih ZZZS stroška prav tako ne pokrije v celoti.

Ključne ugotovitve raziskave

1. Na premik zoba vpliva več dejavnikov, med mehanskimi pa ima največji vpliv sila trenja med žičnim lokom in utorom nosilca. Na trenje vplivajo:
   • material (zlitina),
   • trdota nosilca,
   • hrapavost in površinska obdelava,
   • geometrija in oblika utora,
   • način pritrditve žičnega loka v nosilec.
2. V raziskavi so bili uporabljeni nosilci z utorom širine 0,022”, vendar je bilo ugotovljeno, da imajo nosilci NBZ1 dejansko širši utor, kot je deklarirano. To omogoča več prostega gibanja žičnega loka, kar lahko pomeni:
   • manj nadzora nad premikom zob,
   • počasnejše in manj natančno zdravljenje.
3. Kakovost materiala nosilcev pomembno vpliva na njihovo obstojnost:
   • NBZ1 in NBZ2 sta izdelana iz nerjavečega jekla AISI 316, pri čemer ima NBZ2 večjo vsebnost niklja (Ni), kar povečuje trdnost in odpornost proti obrabi.
   • NZZ nosilci so izdelani iz nerjavečega jekla AISI 2205, ki ima zaradi svoje dvojne mikrostrukture še višjo trdnost in posledično najmanj obrabe v ustni votlini.
4. Pri nosilcih NBZ1 so bile ugotovljene največje spremembe oblike utora med uporabo. To je povzročilo zmanjšanje statične in dinamične sile trenja, vendar ne na želeni način – spremembe oblike lahko vodijo v manj učinkovit prenos sile na zob.
5. Raziskava je pokazala, da na trenje najbolj vpliva vrsta in oblika nosilca, predvsem oblika utora, manj pa same površinske obloge.
6. Zaradi izrazitejše obrabe pri NBZ1 se zmanjša dolžina dna utora, kar pomeni:
   • manj stikov z žičnim lokom,
   • manjši učinek loka,
   • posledično lahko tudi manj učinkovit premik zob.
7. Kadar načrtujemo natančen in učinkovit premik zob, je smiselno izbrati:
   • kakovostnejše nosilce,
   • ustrezen žični lok,
   • primeren način vezave, saj vse to skupaj prispeva k nižji sili trenja in bolj predvidljivemu zdravljenju.

Zaključek za paciente

Nosilci, pri katerih je potrebno doplačilo (NBZ2 in NZZ), so izdelani iz kakovostnejših materialov, se manj obrabljajo, omogočajo boljši nadzor nad premiki zob in lahko prispevajo k učinkovitejšemu, natančnejšemu ter v določenih primerih tudi hitrejšemu zdravljenju.

Vir:
Mezeg, U. (2018). Ovrednotenje površinskih lastnosti ortodontskih nosilcev, žičnih lokov in njihovih degradacijskih procesov v ustni votlini. Doktorsko delo, str. 90–107.

Primerjalna tabela ortodontskih nosilcev